Dragi pacienti.

Z 1.1.2026 so v veljavo stopila nova pravila glede bolniškega staleža. Predvsem so se poostrila pravila glede režima gibanja v času staleža zato vas prosimo, da si vzamete čas in preberete spodnje obvestilo.

Navodila o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela (režim gibanja) je dolžan opredeliti zdravnik, ki je pristojen za odločanje o začasni zadržanosti od dela (bodisi osebni zdravnik ali imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija). Če imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija v odločbi ne opredeli možnosti za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča, je za odobritev gibanja v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča pristojen osebni zdravnik, kljub temu, da ni pristojen za odločanje o sami zadržanosti od dela. Za odobritev odhoda v tujino je vedno pristojen imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija. 

Navodila morajo biti dana pisno in z njimi morajo biti ustrezno seznanjeni tako zavarovanci kot tudi njihovi delodajalci. Če je za določanje pristojen imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija, ta navodila opredeli v odločbi o odobreni zadržanosti od dela, ki jo prejmeta tako zavarovanec kot delodajalec. Če je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen osebni zdravnik je dolžan navodila o ravnanju vnesti v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP), od koder se pošlje obvestilo o danih navodilih na elektronski naslov zavarovanca, ki je vpisan v CRPP. Če zavarovanec v CRPP ne zagotovi veljavnega elektronskega naslova, je dolžan navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam (obvestilo preko portala za zavarovane osebe, kopija iz kartoteke oz. pisno). Če osebni zdravnik izjemoma posebnih navodil o ravnanju ne poda, se šteje, da se mora zavarovanec v času odobrene začasne zadržanosti od dela nahajati na naslovu svojega prebivališča. Do zagotovitve ustrezne tehnične rešitve za avtomatično pošiljanje navodil o ravnanju delodajalcu, izbrani zdravnik le na posebno zahtevo delodajalca posreduje navodilo o ravnanju tudi njemu.

Zavarovanec se je dolžan ravnati po navodilih za ravnanje v času odobrene zadržanosti od dela, ki jih da zavarovancu osebni zdravnik oz. imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija.

Naslov svojega prebivališča lahko zavarovanec zapusti brez posebne odobritve osebnega zdravnika/imenovanega zdravnika/zdravstvene komisije le zaradi:

• opravljanja zdravstvenih storitev – med te štejejo tako zdravstvene storitve, ki jih zavarovanec izvaja v okviru javne mreže ali samoplačniško (npr. izvajanje fizioterapije v samoplačniški ambulanti);

• nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča (npr. starš neguje otroka na domu drugega starša, pri katerem otrok sicer prebiva) in

• sobivanja (ki se izvaja v okviru hospitalnega ali zdraviliškega zdravljenja).

V drugih primerih potrebuje zavarovanec za gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča dovoljenje osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije. Gibanje v kraju prebivališča ali izven kraja prebivališča se lahko odobri, če to ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Negativen vpliv na zdravstveno stanje pomeni tako poslabšanje zdravstvenega stanja kot tudi podaljševanje časa do povrnitve zmožnosti za delo.

Če zavarovanec nima s strani osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije odobrenega gibanja v kraju bivanja ali izven kraja bivanja in ni podan kakšen izmed razlogov, zaradi katerih je dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča brez dovoljenja (tj. opravljanje zdravstvenih storitev, nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča ali sobivanje), mora biti zavarovanec med začasno zadržanostjo od dela doma, tj. na naslovu svojega prebivališča (na naslovu prijavljenega začasnega ali stalnega prebivališča). Če zavarovanec dejansko prebiva na drugem naslovu, ki ni prijavljen, mora imeti za to odobritev osebnega zdravnika/imenovanega zdravnika/zdravstvene komisije, sicer to pomeni kršitev režima gibanja.

Dragi pacienti, v nadaljevanju novice vam predstavljamo povzetek pogojev za izdajo bolniškega staleža za spremstvo.

Prosimo, da preden prosite za omenjeni stalež preberete ali vam le ta sploh pripada in v kakšnem obsegu.

POVZETEK NAVODIL V PRIMERU SPREMSTVA DRUGE ZAVAROVANE OSEBE

1. Upošteva se dejanski čas potovanja:

• čas, ki je potreben za pot od doma oz. službe do vrnitve nazaj na dom oz. službo.

Če je treba po spremljano osebo npr. domov, v vrtec, šolo in jo tja po opravljeni zdravstveni storitvi tudi odpeljati, je treba upoštevati tudi čas, ki ga porabi za pot, ko gre iz službe (ali doma) po npr. otroka v šolo, od tam k izvajalcu ter čas za pot od izvajalca do tam, kjer odloži otroka (npr. v šolo, vrtec) in spet pot nazaj v službo.

Če spremljevalec ni na istem naslovu, kot zavarovana oseba, ki potrebuje spremstvo, se v čas spremljanja šteje tudi čas, ki je potreben za pot od doma/službe spremljevalca do prebivališča spremljane osebe in čas, ki je potreben za pot od prebivališča spremljane osebe do prebivališča/službe spremljevalca.

Če zavarovana oseba potuje z avtobusom ali vlakom, se šteje čas, ki je potreben za pot s temi prevoznimi sredstvi;

• zamude na cestah (zastoji zaradi gradbenih del, prometnih nesreč, ipd.);
• čas čakanja na zdravstveno storitev in
• čas, potreben, da se zdravstvena storitev izvede.

2. Pisna ali ustna izjava – v primeru, če dejanski čas bistveno presega običajni čas potovanja, spremljevalec ustno ali pisno utemelji razlog za zamudo.

3. Upošteva se čas potovanja do izvajalca, h kateremu je zavarovana oseba dejansko potovala.

4. Pogoji in specifike delovnega mesta, narava dela, poklica oz. navodila delodajalca, vrtca, šole, ipd., NE vplivajo na število ur odobrene začasne zadržanosti od dela, saj NE obstaja pravna podlaga, da se odobri začasno zadržanost od dela v polnem delovnem času zgolj zaradi:

• navodil delodajalca, da delavec ne more priti v službo le za del delovnega časa. To je npr. v primerih, da ima delodajalec fiksni delovni čas (delodajalec ne dopušča kasnejšega prihoda na delo ali izhoda med delovnim časom ali pred koncem delovnega časa), terensko, normirano delo, delo za tekočim trakom ipd.;
• dejstva, da zavarovana oseba opravlja določen poklic: npr. učiteljice, smetarji na vozilih, vozniki, strojevodje, ipd.;
• hišnega reda šole, vrtca, idr. (npr. prihod v vrtec po 10. ali 12. ure ni možen, prihod v podaljšano bivanje v šoli ni mogoč, če otrok ni bil pri pouku ipd.);

5. Določene osebne okoliščine NE vplivajo na pravico do spremstva (npr. če zavarovana oseba nima vozniškega izpita, to ni razlog za odobritev spremstva).

6. Spremstvo otrok po dopolnjenem 15. letu starosti in odraslih je utemeljeno LE, če zaradi zdravstvenega stanja na poti k izvajalcu v drug kraj potrebuje spremstvo.

7. Spremstvo dveh otrok – če je nudena zdravstvena storitev pri istem izvajalcu dvema otrokoma, IMA vsak otrok pravico do spremljevalca – torej lahko oba starša uveljavita pravico do nadomestila za spremstvo, in sicer vsak za enega otroka.

8. Prevzem zdravila, živila, medicinskega pripomočka – pravica do spremstva v nobenem primeru NI utemeljena (niti za otroka do dopolnjenega 15. leta starosti), saj NE gre za uveljavljanje zdravstvene storitve. Če pa se poleg prevzema medicinskega pripomočka opravi še kakšna zdravstvena storitev, se spremstvo lahko prizna v skladu s splošnimi pravili.

9. Porodniški dopust matere – oče lahko uveljavlja pravico do spremstva LE, če zdravstveno stanje matere zahteva spremstvo (in ne zaradi zdravstvenega stanja otroka, zaradi katerega mati koristi porodniški dopust).

10. V času materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta, starša v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja NIMATA pravice do nege, spremstva ali sobivanja za otroka, zaradi katerega koristita dopust (41. člen ZSDP-1).

11. Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID) – starša IMATA pravico do nege, spremstva ali sobivanja za otroka, za katerega prejemata DPID.

12. Zdravstvena storitev v tujini – zavarovana oseba NI upravičena do spremstva, saj ne potuje k izvajalcu v Republiki Sloveniji, razen, če gre za zdravljenje v tujini po 44. a in 44. b členu ZZVZZ in ima z odločbo ZZZS priznano pravico do spremstva.

13. Samoplačniška zdravstvena storitev – NI mogoče uveljaviti pravice do nadomestila plače in povračila potnih stroškov, ki so nastali zaradi tega potovanja, saj ne gre za potovanje k izvajalcu zdravstvenih storitev.

14. Spremstvo zaradi zdravstvenega stanja zavarovane osebe MORA biti odobreno pred samim potovanjem (razen v nujnih primerih).

Lep pozdrav

Pozdravljeni,

Naša ambulanta se pridružuje slovenski akciji ”Šeraj ljubezen, ne bolezen” z cepljenjem proti virusu HPV.

Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) predstavljajo pomemben javnozdravstveni izziv. Na leto namreč v Sloveniji zaradi šestih vrst rakov, ki jih povzročajo okužbe s HPV, zboli okoli 200 ljudi. Poleg tega se vsako leto v Sloveniji operativno zdravi okoli 1600 žensk zaradi predrakavih sprememb na materničnem vratu, ki so prav tako posledica okužbe z nevarnimi HPV. Podatki kažejo, da se največ okužb s HPV pojavi pri mladih, starih od 15 do 25 let.

Zato vse mlajše od 26 let vabimo, da se odzovete v čim večjem številu.

Na cepljenje se je potrebno predhodno naročiti na telefonsko številko 04/5925 131 ali na mail ambulante: ambulanta@s-medicus.si